ZADNJE SPREMEMBE: 12. 5.  2018 | Legla
  
tudi na Facebook-u
              
Vse o ptičarjih

Zapri Pasme ptičarjev

Zapri Pravilniki

Zapri Članki

Zapri Koledar prireditev

Zapri Povezave

Mali oglasi
Galerija slik

Zapri  Pasme ptičarjev

Zapri  Lov

Zapri  Piknik

Zapri  Preizkušnje

Zapri  Razstave

Zapri  Tečaji in trening

Zapri  Vzrejni pregledi in telesne ocene

Naključne fotografije

Vikend delavnica stoje na divjad - Bela krajina 2014

Koledar
Obiski

 357924 obiskov

 2 trenutno na strani

Članki - Medved naš vsakdanji

MEDVED NAŠ VSAKDANJI

Število srečanj človeka z rjavim medvedom iz dneva v dan narašča. Vzrok temu ni zgolj povečanje števila medvedov (ocenjena populacija medvedov pri nas šteje 450 - 500 osebkov), pač pa tudi vse bolj intenzivno vdiranje človeka v medvedovo življenjsko okolje. Ne gre samo za invazivno širitev človeških bivališč na območje medveda, hkrati z nekontroliranim odmetavanjem klavniških odpadkov in smeti v bližini naselij ter kompostiranje organskih odpadkov, temveč tudi za način življenja in gibanja ljudi. Poleg gobarjev je v naših gozdovih vse več rekreativcev in sprehajalcev, ki se mnogokrat ne držijo ustaljenih poti ampak se obnašajo, kot da so sami na svetu in da je gozd namenjen zgolj njim in njihovem preživljanju prostega časa. Pa ni tako.

Vsak »vstop« v naravo zahteva od nas spoštovanje pravil obnašanja, da zagotovimo prebivalcem gozdov (in travnikov) mir ter možnost normalnega življenja in reprodukcije.


DSCN4682.jpg
Invazivno širjenje človeških bivališč na območje medveda
Foto: Andreja Strajnar



Prav zato so strokovnjaki Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire) v sodelovanju z Zavodom za gozdove pripravili nekaj navodil in priporočil, da bodo morebitna srečanja z medvedi čim manj stresna za obe strani - človeško in medvedjo.

Priporočajo naslednje:
- ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved;
- med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa …, ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«;
- kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in v večini primerov se bo umaknil;
- ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo;
- če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
- za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.
- nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;
- ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
- poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na prisotnost človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
- ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni; če jih opazimo se čim prej umaknimo;
- med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
- nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane (tudi mladičem!).


036.jpg
Medvedji mladič
Foto: Emil Kodat



Ob tem se moramo zavedati, da agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda sicer res lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča.

Kadar se medved dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Kot poudarjajo strokovnjaki Biotehnične fakultete in Zavoda za gozdove, je ob vsem tem potrebno vedeti, da medved ne napada ljudi kot plen – za hrano, ampak do napada pride, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah – srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati.

V današnjih časih, kjer je že spoštovanje med soljudmi na trenutke znižano na skrajno raven, je težko pričakovati, da bo odnos ljudi do narave in njenih prebivalcev bolj pozitiven in spoštljiv. Morda pa se vendarle zavemo, da ljudje nismo nek superiorni, neponovljiv in edini veljaven element v okolju! Temveč le kamenček v mozaiku pisane druščine živih bitij, ki so zmožna ustreznega sobivanja. In šele takrat nam bo vsem jasno, da medved ni nek nebodigatreba, temveč naravno bogastvo na katerega smo lahko ponosni in ga moramo ohraniti tudi za naše zanamce.


Avtor: Andreja Strajnar



hr.png

Vir: www.medvedi.si


^ Na vrh ^