ZADNJE SPREMEMBE: 12. 5.  2018 | Legla
  
tudi na Facebook-u
              
Vse o ptičarjih

Zapri Pasme ptičarjev

Zapri Pravilniki

Zapri Članki

Zapri Koledar prireditev

Zapri Povezave

Mali oglasi
Galerija slik

Zapri  Pasme ptičarjev

Zapri  Lov

Zapri  Piknik

Zapri  Preizkušnje

Zapri  Razstave

Zapri  Tečaji in trening

Zapri  Vzrejni pregledi in telesne ocene

Naključne fotografije

CACIB Vrtojba 2011

Koledar
Obiski

 371215 obiskov

 6 trenutno na strani

Članki - Aujeszky-jev virus

Sergeja_Korosec_Las.jpg
Foto: Sergeja Korošec Las

Že pred tremi leti so me prijatelji kinologi iz severne Nemčije opozorili na pojav bolezni, ki se je lahko psi nalezejo ob stiku z divjimi prašiči in je za pse vedno smrtna. To je aujeszky-jev virus. Alarmantno je, da se virus tako hitro širi, da so lani kinologi že v okolici Dunaja opozarjali na ta problem. Po podatkih, ki jih navaja dr. Armin Deutz v svoji analizi (Der Anblick, 2/2011, str. 44 – 46), pa je tudi v Sloveniji ugotovljena prisotnost protiteles kar pri 26 % preiskanih divjih prašičev. V Italiji je teh 51 %, na Hrvaškem, v Španiji in na Češkem pa 30 %.

Vendar pa aujeszky-jev virus ni nova bolezen. Prvič je bil omenjen že leta 1902 na Madžarskem. Pojavil se je pri domačih in divjih prašičih in je bil označen kot SHV-1. Z njim se lahko okužijo psi, mačke, beli dihurji in ostale mesojede živali, poleg njih pa tudi govedo, ovce in koze. Za vse te gostitelje je virus večinoma smrten, vendar ni znano, da bi se virus prenašal med gostitelji, na primer s psa na psa.
Virus je bil ugotovljen tudi pri divjih živalih, kot so jelenjad, srnjad, lisice, jazbeci, dihurji, vidre, poljski zajci, kunci, podgane in risi. Ni pa dokazov, da bi se virus prenašal tudi na ljudi. V letu 2011 naj bi v sosednji Avstriji poskusno testirali živo cepivo na psih, mačkah in govedu.
Jure_Drnovsek.jpg
Foto: Jure Drnovšek

Pri domačih in divjih prašičih se virus prenaša s kapljično infekcijo, z direktnim kontaktom (npr. pri paritvi) ali pa s kanibalizmom pri mladičih. Na zunanje vplive je relativno odporen in se lahko v okolju obdrži več tednov do več mesecev. Mesojede živali se lahko okužijo z direktnim kontaktom z živim ali mrtvim (divjim) prašičem, kot tudi z zaužitjem surovega mesa in notranjih organov okužene živali. Zato je za pse nevarno tudi samo prenašanje okuženih živali, njihovih delov ali organov, saj se virus prenaša preko krvi, iztrebkov in urina. Še posebej so temu izpostavljeni lovski psi, izšolani za krvosledništvo in prinašanje divjadi, poleg njih pa tudi psi, ki jim njihovi skrbniki dovolijo »proste izlete« v naravo.

Horst_Meingassner_1.jpgHorst_Meingassner_2.jpg
Foto: Horst Meingassner

Na prve simptome lahko pomislimo, ko pes začne kazati znake kot da je zastrupljen (slinjenje). Že v nekaj urah pa se pojavi srbečica in močno praskanje po glavi in ramenskem delu. Okužena žival se mnogokrat spraska do krvi. Temu sledi visoka vročina, hitro dihanje in povišan srčni utrip. Pri gostiteljih kot so psi, mačke, govedo in divjad, pride do vnetja možgan, hrbtnega mozga in centralno živčnega sistema. V enem do treh dneh pa se že konča s smrtjo. Za obolelo žival zdravila ni.

Horst_Meingassner_3.jpgHorst_Meingassner_4.jpg
Foto: Horst Meingassner

Mnogi pomotoma bolezen zamenjajo s steklino. Vendar pa je za razliko od stekline, za aujeszky-jev virus značilna močna žeja, živali nimajo strahu pred vodo in niso agresivne. Mnogokrat se pojavijo tudi težave z dihanjem.

Bojan_Valencic.jpg
Foto: Bojan Valenčič

Za preprečevanje okužbe z aujeszky-jevim virusom je še vedno najpomembnejša preventiva, ki vključuje prepečevanje kontakta z obolelimi živalmi, posameznimi deli teh živali in njihovimi izločki. Nekaj zaščite lahko nudijo tudi razkužila, vendar je potrebno paziti katera razkužila uporabljamo. Sredstva na podlagi alkohola in fenola namreč ne delujejo! Učinkovita so le dezinfekcijska sredstva na osnovi klora, amonijaka in formalina.


Avtor: Andreja Strajnar



VIR: Der Anblick, 2/2011, str. 46



^ Na vrh ^